Dubai: day one

Prvo prijetno presenečenje, ko smo stopili iz letala, je bila temperatura. 19 stopinj. Komaj za kratke rokave, ugodno za kakšno zadevo z dolgimi rokavi. Verjetno bi bil občutek še bolj fajn, če bi bilo pri nas kakšnih minus pet, vendar letos ni tako. Baje da je cel svet obrnjen na glavo. Zadnjič mi je Tina, ki trenutno opravlja postdoktorski študij v San Franciscu, razlagala, da je pri njih nenormalno mrzlo, celo okoli 0 stopinj celzija, in da se njihove papirnate hiše nikakor nočejo ogreti. Američani pa čisto zbegani.

Po kar precej dolgi vožnji do terminala – vmes pa sem pa tja mimo kakšna limuzina – kontrola potnih listov. Štempelj z zaletom. In potem končno ven. Z Urošem sva poklicala taksi – edina varianta, ki je bila možna ob polnoči. Javni prevoz tukaj praktično ne obstaja – dobro, sem pa tja pride mimo kak bus, samo to ni to. Drugače pa je promet tukaj taprava norišnica. Folk divja ko mal zmešan, je pa zanimivo, da je taksi toyota imela lučko, ki začne utripati in piskati, ko z avtom »divjaš« več kot 120 km/h. Khm, čudno, da mu še ni pregorela. Res.

Po pristanku v hotelu sva šla obvezno na pivo!